UKC Ljubljana @ukclj

Nevrološka klinika je pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapi s pomočjo terciarnega projekta uvedla izjemno pomembno novost – rehabilitacijo s pomočjo virtualne resničnosti. Sistem Neurovirt vključuje specializiran računalniški program in virtualna očala. Terapijo izvaja Enota za delovno terapijo Nevrološke klinike, nosilec projekta je prof. dr. Dejan Georgiev. Med ključnimi prednostmi so: enostavna uporaba in možnost izvajanja terapije že v bolniški postelji oziroma v bolniški sobi, pa tudi v drugih rehabilitacijskih okoljih ter delovanje sistema tudi ob šibki internetni povezavi. Virtualna resničnost (VR) predstavlja sodoben pristop k rehabilitaciji okvarjene zgornje okončine. Zgodnja in individualno prilagojena rehabilitacija roke lahko pomembno vpliva na njeno dolgoročno funkcionalno okrevanje. To je še posebej pomembno pri bolnikih po možganski kapi, saj je znano, da je sposobnost okrevanja motorične skorje največja v prvih 3–5 tednih po nastanku bolezni. Prav v tem obdobju so bolniki praviloma hospitalizirani na Nevrološki kliniki. Sistem je primeren tudi za ostale hospitalizirane nevrološke bolnike z okvaro zgornje okončine. Ta sodobna tehnologija bolniku omogoča izvajanje aktivnosti in gibov v računalniško ustvarjenem, varnem in nadzorovanem okolju, zasnovanem za simulacijo situacij iz vsakdanjega življenja. Popolnoma potopitveni (fully immersive) VR-sistemi uporabljajo naglavne prikazovalnike oziroma VR-očala, ki omogočajo visoko stopnjo vključenosti uporabnika v virtualno okolje. Hkrati zagotavljajo sprotne povratne informacije in prilagajanje terapevtskih nalog glede na sposobnosti posameznega bolnika. Tak pristop spodbuja ponavljajoče se, v nalogo usmerjeno gibanje, ki krepi motorično učenje, pospešuje procese nevroplastičnosti ter prispeva k izboljšanju motoričnih in kognitivnih funkcij. Tudi raziskave potrjujejo, da uporaba VR-očal omogoča varno izvajanje aktivnosti, ki posnemajo vsakodnevne situacije, ter da vključevanje VR-sistemov v delovnoterapevtsko obravnavo izboljšuje funkcijo okvarjene roke in samostojnost pri opravljanju dnevnih aktivnosti. Sistem Neurovirt temelji na principih »error-based motor learning«, torej učenju pravilnih gibalnih vzorcev z zmanjševanjem napačnih oziroma kompenzatornih gibov. Poleg splošnih rehabilitacijskih učinkov sistem namreč samodejno zaznava neustrezne kompenzacijske gibe roke in bolnika spodbuja k njihovemu popravljanju. Pomembna prednost je tudi ta, da so ustna navodila na voljo v slovenskem jeziku, obstaja pa tudi možnost uporabe mobilne rehabilitacije, saj VR-očala pacienta brezžično povežejo z aplikacijo. Uporaba VR v rehabilitaciji dodatno povečuje motivacijo bolnikov, saj interaktivni elementi, takojšnje povratne informacije in sprotno prilagajanje zahtevnosti nalog spodbujajo aktivno sodelovanje ter boljšo vključenost v terapevtski program.

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

Ponosni na ekipo Dermatovenerološke klinike UKCL, ki je letos 70 pacientov že zdravila z novo uvedeno kirurško metodo zdravljenja nemelanomskih kožnih rakov. Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana je na področju kirurškega zdravljenja kožnih rakov za področje glave in vratu ter distalnega dela okončin z letošnjim letom sistemsko uvedla novo metodo zdravljenja – t. i. Mohsovo mikrokirurgijo. S tem je UKCL postal prva ustanova v regiji, ki izvaja te posege, Slovenija pa šesta evropska država, kjer se izvaja ta metoda. V letošnjem letu je bilo opravljenih že 70 posegov. Cilj pa je opraviti letno okoli 600 posegov in postati s strani ZDA licenciran regijski center za to metodo. Uspešnost odstranitve nemelanomskega kožnega raka s to metode je kar 99,6 odstotna. Kožni raki so v porastu tako v Sloveniji kot tudi v svetu. Pri klasični metodi odstranitve nemelanomsih kožnih rakov, se tkivo odstrani, rano zašije, preparat pa se na patohistološko preiskavo pošlje po posegu. Če se izkaže, da tumor ni bil odstranjen v celoti, se mora pri klasični metodi poseg pri pacientu ponoviti. Pacient mora pridobiti novo napotnico in priti na nov poseg. Tumor pa lahko v tem času raste. Prednosti novo uvedene metode, kot pojasnjuje prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike, je, da se pri Mohsovi mikrokirurgiji odstranjeno tkivo na poseben način pregleda v laboratoriju že med posegom. Pogleda se, če so v vzorcu še prisotne tumorske celice, če je rob tkiva še pozitiven. Če je, kirurg naredili ponovno izrez tumorja in tkivo se ponovno pogleda. Šele, ko so vsi robovi negativni, kirurg bolniku zašije rano. Poseg je lahko nekoliko daljši, kot pri klasični metodi, a je zaključen v enem dopoldnevu. Poteka v lokalni anesteziji, pacient pa bolnišnico zapusti takoj po posegu. To pomeni, da bolnik v enem obisku opravi vso potrebno terapijo. Možnost recidivov tumorja je bistveno manjša. Za uvedbo te metode sta bila potreba: usposobljen in licenciran kirurg za izvajanje metod ter sodobno opremljen, akreditiran patohistološki laboratorij, ki je v neposredni bližini kirurške ambulante. »Uspešnost te metode je kar 99,6 odstotna. To pomeni, da ima pacient z primarnim bazalno celičnim karcinomom skoraj 100-odstotno verjetnost ozdravitve,« uspešnost metode opisuje prof. dr. Aleksandar L. Krunić, specialist dermatovenerologije in Mohs kirurgije, ki izvaja posege v UKCL. Poudarja, da na kliniki deluje odličen tim, da sta na voljo dve operacijski ambulanti, po potrebi pa se bo to število še povečalo. Prav tako se za izvajanje te metode usposabljata dva mlada zdravnika Dermatovenerološke klinike. »Mohsova mikrokirurgija predstavlja najbolj uspešno metodo odstranjevanja celičnega karcinoma. Gre za poseben način odvzema tkiva in poseben način označevanja vzorca. Ko sprejmemo vzorec v histopatološki laboratorij, ga zamrznemo, obarvamo in pogledamo pod mikroskopom ter lahko zaradi posebnega načina odvzema tkiva in njegovega označevanja, s to metodo natančno povemo lokacijo, če je kje v kirurškem robu tumor še prisoten. To omogoča kirurgu, da poseg nadaljuje le na tistem mestu, kjer so tumorske celice še prisotne. Poseg pa se ponovi tolikokrat, dokler niso odstranjene vse tumorske celice,« potek opisuje asist. Violeta Hosta, dr. med., namestnica vodje Histopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike. Ta metoda omogoča, da kirurg poleg vsega tumorskega tkiva odstrani le minimalno količino zdravega tkiva, kar je pomembno za področje obraza in glave, še posebej za področje prehoda kože v sluznico, to je okrog oči in ust. Po takem posegu je zdravljenje hitrejše, brazgotine na vidnem delu obraza in vratu ter okončinah pa manjše.

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

"V zadnjem letu me pogosto spremlja topel občutek hvaležnosti. Hvaležna sem za družino, prijatelje, predvsem pa sem hvaležna, da sem se rodila in živim v Sloveniji, kjer dostopam do najboljše javne zdravstvene oskrbe, ki ni odvisna od mojega finančnega stanja. Pogosto rečem, da če bi živela v ZDA, bi bila že brezdomka ali celo pokojna." Tako je v javni zahvali, objavljeni v časopisu Dnevnik, zapisala Maja Vodopivec Crkvenjaš iz Kranja. In delila svojo izkušnjo s slovenskim zdravstvenim sistemom in UKC Ljubljana : "Od prvega odvzema krvi na Kliničnem oddelku za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana so se vsi nadaljnji koraki odvili z neverjetno hitrostjo; punkcija in biopsija kostnega mozga, RTG, CT in magnetna resonanca celega telesa. V nekaj dni je bil zastavljen načrt zdravljenja." "Diagnoza diseminiranega plazmocitoma mi je zamajala temelje in na novo postavila vrednostni sistem. Marsikatera skrb postane tako banalna. Zdravje je res najpomembnejša stvar na svetu." "Ko zbolimo za resno boleznijo, si najbolj od vsega želimo strokovnjake, ki znajo pomagati, sodobna zdravila, dostop do preiskav in občutek varnosti, da v najtežjih trenutkih nismo prepuščeni sami sebi. Iz srca hvala zdravstvenemu osebju, ki ostaja v javnem zdravstvu. Ki naredi vse, da pomaga bolnim, podnevi in ponoči, za vikende in praznike. Ki se stalno izobražuje, raziskuje in išče nove, naprednejše oblike zdravljenja. V primeru moje bolezni je to izjemnega pomena, napredek zadnjih let pa izjemen. Za mojim zdravljenjem stojijo desetletja znanja, raziskav, organiziranosti zdravstvenega sistema in predanosti številnih ljudi, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Zato si želim, da bi znali javno zdravstvo ceniti tudi takrat, ko ga sami ne potrebujemo." "Sama sem dokaz, da javno zdravstvo ne rešuje le bolezni. Rešuje življenja. In za to sem in bom vedno iz srca hvaležna." Hvala Maja Vodopivec Crkvenjaš za vašo zahvalo našim izjemnim zaposlenim. Želimo vam vse dobro in še naprej si bomo prizadevali za to, da bodo vsa sodobna medicinska zdravljenja in metode, dostopne tudi v Sloveniji in bomo lahko pacientom še naprej nudili vrhunsko medicino. dnevnik.si/mnenja/odprta-…

Charité Berlin, največja univerzitetna bolnišnica v Evropi, ki se ob vsakoketnih velikih izgubah (lani -85 mio eur) bori z vzdržnostjo poslovanja, prihodnost vidi v povezovanju z visokotehnološkimi podjetji pri razvoju biotehnologij in genskih terapij oz. translacijske medicine, saj ocenjuje, da mora ustvarjalec temeljne znanosti biti prisoten v celotni verigi proizvodnje novih terapij, sicer stroškov modernega zdravljenja ne bo več mogoče prenašati. Slovenija premore izjemno farmacevtsko tradicijo in znanje, Inštitut Jožef Štefan izjemne raziskovalce, UKC Ljubljana pa skupaj z Medicinsko fakulteto nesluteno razsežnost medicinskega znanja in akademske prodornosti. V UKCL razumemo, da razvoj medicine zahteva nenehno izboljševanje in lastni razvoj translacijske medicine, ki idejo pretvori v končni produkt, sicer Slovenija ne bo zmogla kriti vedno večjih stroškov moderne medicine. V letošnjem letu tako UKCL in MF UL Ljubljana uvajamo najnovešo CAR-T terapijo hematoloških obolenj, ki bo npr. strošek zdravljenja za enega bolnika znižal iz cca. 0,5 mio na cca. 0,2 mio eur, lani pa smo sodelovali v razvoju genske terapije URBAGEN, na številnih področjih pa soustvarjamo temelje medicinsje znanosti. Pred nami je torej ključen izziv, postaviti razvojno usmerjeno laboratorijsko platformo za nadaljnji razvoj genskih terapij in biotehnologij ter radiofarmakov, kjer se bo UKCL v transparentni povezavi z drugimi deležniki lahko razvil v nacionalni center translacijske medicine. Le s tovrstnim razvojem in povezovanjem bomo lahko ostali v vrhu medicinske znanosti in našim bolnikom omogočili najnaprednejša zdravljenja tudi v prihodnosti. Znamo in zmoremo! DAJMO, SLOVENIJA!

Charité - Universitätsmedizin Berlin @ChariteBerlin

a week ago

Wo entscheidet sich die Zukunft der Medizin? Nicht allein im Labor & am Patientenbett - sondern? Damit haben sich Prof. Kroemer, Vorstandsvorsitzender #CharitéBerlin, und Stefan Oelrich @Bayer, in einem Gastbeitrag bei table.media beschäftigt. table.media/forum/tablefor…

0 0 6 2K 0

ČESTITKE ZA DAN DRŽAVNOSTI IN VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA! Ob praznovanju 35 let samostojnosti in državnosti naše države lahko ugotovimo, da je samostojnost in državnost odvisna tudi od neodvisnodti in vrhunskosti njenih ključnih inštitucij. UKC Ljubljana je leta 1991 z osamosvojitvijo prevzel veliko odgovornost najpomembnejše zdavstvene inštitucije v državi, da vsakodnevno skrbi za zdravje vseh državljanov, posebno tistih, ki potrebujejo najzahtevnejša zdravljenja. V tistem trenutku se je tako kot na ulicah, v gozdovih in parlamentarnih dvoranah v vseh nas prebudila samozavest, da zmoremo. Da z lastnim znanjem zmoremo solidarno skrbeti za zdravje in blaginjo vseh ljudi, ne glede na njihovo pripadnost. Pogum in predanost naših zaposlenih pa nista zagotovila le obstoja, temveč sta kljub kroničnemu pomanjkanju resursov nadaljevala razvoj inštitucije v eno najboljših bolnišnic v regiji, ki se lahko primerja z najboljšimi univerzitetnimi bolnišnicami v Nemčiji in Švici, kar dokazujejo tudi nedavno objavljeni rezultati kakovosti bolnišničnih obravnav v letu 2025 s strani mednarodnega združenja IQM. Ta uspeh je v majhnem prostoru, ki zaradi fizičnih omejitev in tesne prepletenosti interesov lahko duši razvoj posameznika in ustanove, še toliko večji, saj każe, da tako kot država, tudi njena največja bolnišnica lahko uspe, a le s sodelovanjem vseh strokovnjakov na temeljih spoštovanja, vključevanja in pravičnosti. Hvala vsem, ki na teh temeljih pomagate graditi kakovostnejšo oskrbo bolnikov in transparenten sistem, ki deluje v dobro vseh. UKC je namreč nastal iz ljudi in dela za ljudi, da bo ZDRAVJE, ZNANOST, VEDNO TU, na voljo vsem, ki nas potrebujete. Hvala Slovenija, da si v nas prepoznala zanesljivega skrbnika slovenskega zdravja, z vso močjo in predanostjo se bomo trudili naprej!

👁️ Na Očesni kliniki UKC Ljubljana zaznavamo povečano število primerov adenovirusnega konjunktivitisa. Gre za zelo nalezljivo, vendar praviloma samoomejujočo bolezen brez trajnih posledic. 🚨 Kliniko obiščite ob:
🔹 nenadni slabši vidni ostrini,
🔹 motnjah v vidnem polju,
🔹 hudi bolečini v očesu,
🔹 poškodbi očesa. 🏠 Ob pordelem, srbečem ali solzečem očesu brez navedenih znakov se posvetujte z izbranim zdravnikom. 🙏 Hvala za razumevanje in pomoč pri preprečevanju širjenja okužb. Prilagamo video, v katerem predstojnica Očesne klinike UKCL doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med. pojasnjuje, kakšne so značilnosti tega očesnega obolenja in kateri so redki primeri, ko je vendarle potreben obisk oftalmologa.

Deseto igrišče Gorana Dragića, prvo v bolnišničnem okolju, je zaživelo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Otrokom, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki, je od danes na voljo sodobno prenovljeno otroško igrišče za Pediatrično kliniko. Pri prenovi je sodelovala @FoundationGD V okviru akcije #PODAMDAIGRAM je to je že deseto igrišče Gorana Dragića in hkrati prvo bolnišnično otroško igrišče, na katerem je Gogijev košarkarski koš. Poleg koša so otrokom na prenovljenem igrišču na voljo gugalnica, plezalna hišica s toboganom in namenski letvenik. Slovesno otvoritev igrišča, ki sta ga ob @Goran_Dragic s prerezom traku slovesno odprla Helena Ulčar Šumčić, poslovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana, in doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, so z glasbenim nastopom popestrili otroci iz skupine Pike Vrtca Vodmat. To je vrtec, ki ima svojo enoto tudi na Pediatrični kliniki. Otroci so se takoj po otvoritvi pridružili Gogiju in se z njim pomerili v metanju na koš in nato z njim tudi z navdušenjem fotografirali. Goran Dragić pa je Pediatrični kliniki podaril podpisane košarkarske žoge. Poleg novega koša in igral, igrišče krasi tudi spodbuden in navdihujoč zapis: »Vsakič, ko stopim na igrišče, sem bliže uresničitvi sanj.« Sporočilo Gogijevih igrišč pa je tudi, da spodbujajo fair play, širijo dobro voljo, vztrajnost in da se imamo na njih lepo, spoštujemo različnost, da so telefoni in druge sodobne tehnološke naprave v drugem planu ter da za seboj pospravimo. Vse to so načela, ki so pomembna, in jih pri otrocih med igro spodbujamo tudi na Pediatrični kliniki. »Verjamem, da bo novo igrišče, na katerem bodo otroci metali na koš in se zabavali, mnogim narisalo nasmeh na obraz ter jim dalo dodatno motivacijo in energijo. Upam, da bo to igrišče prostor lepih spominov, prijateljstva in sanj, ki se bodo nekoč uresničile,« je zbrane nagovoril Goran Dragić. Sredstva za prenovo je v višini 20 tisoč evrov od skupno 35 tisoč evrov, kolikor je stala celotna prenova, prispevala Fundacija Gorana Dragića, dela pa je izvedlo podjetje Taurus IQ d. d. o, ki je prispevalo tudi igrala. Vse, ki bi želeli podpreti projekt in pomagati Pediatrični kliniki, da pokrije razliko ali del razlike stroškov za obnovo otroškega igrišča, vabimo, da sredstva nakažejo na Ustanova za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani s pripisom »za igrišče«.

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

V UKC Ljubljana smo uspešno pričeli izvajati program minimalno invazivnih kirurških tehnik pri zdravljenju izbranih prirojenih srčnih napak pri otrocih. Izkušena kirurška ekipa je z novo metodo uspešno opravila posege pri treh otrocih, starih dve do štiri leta. Mali pacienti se počutijo dobro in so že v domači oskrbi. Program je pomemben korak v nadaljnjem razvoju sodobnega zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi boleznimi v Sloveniji, je poudaril doc. dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana in čestital kirurški ekipi za uvedbo novega programa zdravljenja. »V Sloveniji se vsako leto rodi med 100 in 120 otrok s prirojeno srčno napako. Mnogi med njimi potrebujejo operativno pomoč. Doslej smo to izvedli po klasični, precej invazivni kirurški metodi – s prerezom prsnice, nato pa je sledilo še daljše okrevanje. Minimalno invazivni pristopi omogočajo izvedbo nekaterih srčnih operacij skozi bistveno manjši kirurški pristop kot pri klasični operaciji skozi prsnico. Ključno je, da se za operacijo s to metodo izbere prave paciente, ker je na prvem mestu varnost otrok. Pri skrbno izbranih bolnikih (njihova mejna teža je 10 kilogramov) takšen način zdravljenja pomeni manjšo kirurško poškodbo tkiv, manj bolečin po posegu, hitrejše okrevanje, krajšo rehabilitacijo in boljši estetski rezultat. Posebej pomembno je, da lahko nova metoda koristi tudi nekaterim najmlajšim bolnikom, pri katerih je treba vsak kirurški poseg načrtovati z največjo mero varnosti,« je na novinarski konferenci povedal Janez Vodiškar, dr. med., vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami UKC Ljubljana Kot je pojasnil, na leto načrtujejo izvesti med 12 do 20 takšnih operacij oziroma najmanj eno na mesec. »Pediatrični kardiolog otroku postavi diagnozo, potem pa sledi zdravljenje. Ponosen sem, da je naš program na najvišjem nivoju ne samo v Sloveniji, temveč tudi širši regiji,« je pojasnil asist. Gorazd Mlakar, dr. med., vodja Službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki. Minimalno invazivne tehnike so se pri zdravljenju prirojenih srčnih napak v preteklosti že uporabljale, vendar so bile zaradi tehnične zahtevnosti, kompleksnosti posegov ter možnih nevarnosti in zapletov marsikje opuščene ali omejene na zelo izbrane primere. Z uvedbo sodobnejših pristopov, natančnejšim načrtovanjem, izboljšano slikovno diagnostiko, napredkom v anesteziološki in intenzivistični obravnavi ter dodatnim usposabljanjem kirurške ekipe smo v UKC Ljubljana izboljšali varnost in predvidljivost tega pristopa. Za uspešen poseg je potrebna uigranost celotne ekipe: poleg otroških srčnih kirurgov, anesteziologov, perfuzionistov, operacijskih medicinskih sester, inštumentarijev kardiologov, intenzivistov in medicinskih sester na oddelku intenzivne terapije. »Pri takšnih najzahtevnejših posegih pri otrocih gre za izjemno čustveno intenzivnost. Potrebno je zaupanje, prava komunikacija s starši in še veliko drugih dejavnikov. Ponosen sem, da smo v zadnjih letih transparentno prikazali, da se stvari na otroški kirurgiji razvijajo v pravo smer. Vesel pa sem, da se že kmalu obetajo še druge novosti,« je sklenil doc. dr. Marko Jug, dr. med., generalni direktor UKC Ljubljana in izrekel čestitke celotni ekipi. Z uspešno uvedbo programa minimalno invazivnih tehnik UKC Ljubljana dodatno krepi celostno obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami in sledi razvoju vodilnih evropskih centrov na tem področju. Nova metoda bo nekaterim bolnikom omogočila hitrejše okrevanje, manjšo brazgotino in boljši estetski rezultat, obenem pa ohranja najpomembnejše vodilo otroške srčne kirurgije: največjo možno varnost bolnika. S to metodo UKC Ljubljana gradi program otroške srčne kirurgije. Našim strokovnjakom čestitamo za ta dosežek, ki je izjemnega pomena za male bolnike in njihove družine! Preberite več na: shorturl.at/dugoh

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

V UKC Ljubljana smo ob današnjem odprtju stavbe DTS Vzhod predstavili tudi napredek drugih pomembnih investicijskih projektov. Zaključuje se zadnja in najzahtevnejša faza prenove Urgentnega kirurškega bloka (UKB), s katero bo projekt celovite prenove urgentnih prostorov dokončno zaključen. Gre za del, kjer bodo prenovljene in sodobno opremljene operacijske dvorane za UKB ter angiograf. Sredi poletja bo tako po 20 letih zaključen še zadnji sklop prenove Urgence, ki je potekala brez enega samega aneksa, brez podražitev. Prenova glavne bolnišnične stavbe predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini UKC Ljubljana. Selitve v prenovljene prostore DTS Vzhod omogočajo nadaljevanje prenove druge osmine glavne bolnišnične stavbe, kar je ključno za dolgoročno izboljšanje prostorskih in delovnih pogojev. Z izvedenimi in načrtovanimi investicijami UKC Ljubljana postopno posodablja svojo infrastrukturo ter ustvarja sodobnejše, varnejše in učinkovitejše okolje za bolnike in zaposlene. Projekti predstavljajo pomemben korak k zagotavljanju kakovostne, dostopne in trajnostno naravnane zdravstvene oskrbe za prihodnje generacije. »Hvaležni smo investitorju, Ministrstvu za zdravje, da je razumel pomembnost projekta za Ljubljano in celotno Slovenijo. UKC Ljubljana je ključen za Ljubljano in Slovenijo, zato mora delovati in biti vrhunsko opremljen. Je edini v Sloveniji, moramo ga ohranjati in razvijati,« je sklenil generalni direktor UKCL doc. dr. Marko Jug, dr. med., ki tudi za v bodoče napoveduje nadaljevanje in napredek tekočih investicij: druge faze gradnje Infekcijske klinike, zaključek projekta DTS Sever, v katerem so bili nameščeni kovidni bolniki. Slednji potrebuje celostno prenovo v višini 90 milijonov evrov. V njem bodo izvajali tri nadstropja najbolj intenzivnih programov. V priloženem videu si oglejte izjave doc. dr. Juga ter travmatologa Radoša Vidmarja, dr. med. in anesteziologinje Martine Munda, dr. med., ki vodi Enoto za urgentni odziv (MET) in oživljanje v UKCL.

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

V UKC Ljubljana smo danes slovesno odprli energetsko sanirano, prenovljeno in na novo opremljeno stavbo DTS Vzhod s prizidkom. Pomembna pridobitev bo izboljšala pogoje za zdravljenje nefroloških bolnikov, delo zaposlenih ter omogočila nadaljevanje obsežnega programa prenove osrednje bolnišnične infrastrukture UKC Ljubljana. V prenovljeno stavbo s površino 3.300 kvadratnih metrov sta se že preselila del ambulantne dejavnosti Centra za transplantacijo ledvic Kliničnega oddelka za nefrologijo ter Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok (KOAIT), sicer največji klinični oddelek v UKC Ljubljana. Najsodobneje so urejene tudi zdravniške in dežurne sobe ter pisarniški prostori, ki bodo med drugim podpirali izvajanje dejavnosti v času prenove glavne bolnišnične stavbe. »Objekt nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu (ZVD), ki ga UKC Ljubljana upravlja od leta 2001, je bil vrsto let neizkoriščen. Leta 2021 je bila v pritličju zaradi epidemije covida-19 vzpostavljena rdeča cona, zdaj pa je stavba po celoviti prenovi dobila novo funkcijo in pomembno mesto v razvojnem načrtu največje slovenske zdravstvene ustanove,« je povedal generalni direktor UKC Ljubljana, doc. dr. Marko Jug, dr. med. Projekt je obsegal dozidavo prizidka z dvigalom, prenovo kletne etaže, celovito energetsko sanacijo objekta ter prenovo etaž od kleti do četrtega nadstropja, vključno z novo opremo. S prizidkom je objekt funkcionalno povezan z DTS, kar omogoča učinkovitejše delovanje in organizacijo dela. Skupna vrednost prenove znaša 7,65 milijona evrov z DDV. Gradbena in obrtniška dela je izvedlo podjetje Medicoengineering d. o. o., uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno maja letos. Kljub temu, da je šlo za zelo zahtevno prenovo in drago opremo, je bila vrednost prenove 2.000 evrov na kvadratni meter. »V UKC Ljubljana letno opravimo približno 50 transplantacij ledvic, izmenjava bolnikov poteka skupaj s Kirurško kliniko. Po parih dneh v intenzivni enoti pridejo spet k nam, kjer jih vodimo doživljenjsko. Če je potrebno, pa opravimo tudi drugo ali tretjo presaditev. Prenovljeni prostori bodo tako za paciente kot osebje velik doprinos,« je povedal prof. dr. Miha Arnol, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo. O svoji izkušnji je na kratko spregovoril tudi pacient z uspešno presajeno ledvico. »Vesel sem, da je anestezija končno pod isto streho. 50 let so bile naše pisarne raztresene po petih oddelkih UKC Ljubljana. To bo olajšalo komunikacijo in omogočilo boljšo povezavo. V naši službi vsak dan dežura 15 ljudi, ki bodo imeli boljše pogoje v času dežurstva. Obenem pa smo locirani v neposredni bližini Operacijskega bloka,« je povedal izr. prof. Tomislav Mirković, dr. med. iz KOAIT. Po zaključeni prenovi bodo v stavbi poleg ambulant nefrologije urejeni še centralna skenirnica in arhiv dokumentacije UKC Ljubljana, zdravniške in dežurne sobe za potrebe KOAIT ter dodatni prostori za potrebe nadaljnjih selitev in prenov posameznih dejavnosti.

Čestitamo našim zdravnikom za pomemben dosežek in pozdravljamo dobro sodelovanje z onkologi radioterapevti z Onkološkega inštituta Ljubljana - izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med. in dr. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med.!👏🙌🏻 @JasnaBut @i_ratosa @AjraSecErm

UKC Ljubljana @ukclj

3 weeks ago

💡V UKCL je bolnikom z najtežjimi oblikami srčnih aritmij na voljo nova neinvazivna metoda z obsevanjem srca. 🫀 Strokovnjaki iz UKC Ljubljana so uspešno uvedli metodo STAR (Stereotactic Arrhythmia Radioablation) – novo neinvazivno možnost zdravljenja bolnikov z življenjsko

keyboard_arrow_left Previous keyboard_arrow_right Next

0 11 42 4K 3